|
Lho-tse pomeni južna gora, gora, ki stoji južno od najvišje gore
sveta. Skupaj z Everestom in Makalujem Lhotse oblikuje »tretji Zemljin
pol« - tam se naša Zemlja najviše dviguje proti nebu.
Skoraj dvajset let (1973-1990) je bila južna stena Lhotse največji
alpinistični izziv na svetu, stena, v kateri so leto za letom zveneli
klini najboljših alpinistov sveta. Aleša Kunaverja je ta stena
»začarala« že leta 1962. Postavil jo je na obzorje slovenskemu alpinizmu
in tja vodil svoje odlične prijatelje.
»Tritisoč metrov skale in ledu je lahko izziv, prijatelj, sovražnik in
še marsikaj. Zame so bile to sanje od tedaj, ko sem to steno prvič
videl.«
Leta 1981, po vzponih v južni steni Makaluja in v zahodnem grebenu
Everesta, je čas za vstop v južno steno Lhotseja dozorel. »Baterije
zmrzujejo, cepini se lomijo, šotori se trgajo, kisikove maske zmrzujejo,
fotoapati in višinomeri ne delajo - le človek vzdrži.«
Četudi so plazovi in viharji že davno izbrisali sledove bitk za vsak
meter te mogočne stene, je vendar po njenih navpičnih strminah
neizbrisno začrtana smer, ki se pod vrhom razdeli v dve smeri: ena vodi
na rob stene na zahodnem grebenu (1981), a druga po steni na vrh gore
(1990). Slovenska trilogija na tretjem Zemljinem polu je s tem končana.
Tri prvenstvene smeri v stenah treh osemtisočakov (Makalu
-Everest-Lhotse) nosijo slovenska imena in pripadajo narodu, zapisanemu
goram.
|
